Družba JYSK Romunija je postala partnerica nevladne organizacije Upanje in domovi za otroke (Hope and Homes for Children)

Za opremljanje novih domov za otroke bodo uporabljeni pohištvo in dodatki za dom v skupni vrednosti enega milijona levov.

Luiza in Liana sta romunski deklici, ki ju je mati zapustila ob rojstvu, ker ni imela denarja, da bi ju lahko vzgajala.

Ko so se čez nekaj let njene življenjske okoliščine izboljšale, se je odločila, da svoji deklici poišče.

Ob pomoči romunske nevladne organizacije (NVO) Upanje in domovi za otroke je zdaj družina ponovno združena in deklici, ki sta odraščali v sirotišnici,, se ob pomoči prilagajata na novo življenje in družino.

Triletno partnerstvo

Konec junija je družba JYSK Romunija za triletno obdobje podpisala pogodbo z NVO Upanje in domovi za otroke ter postala njen strateški partner.

Na podlagi te pogodbe bo naša družba zagotovila pohištvo in dodatke za opremljanje tako imenovanih domov za majhne skupine, ki jih bo NVO zgradila v naslednjih treh letih, v skupni vrednosti enega milijona levov.

»Veseli nas, da bomo lahko v okviru tega partnerstva izboljšali življenja zapuščenih otrok, ki potrebujejo mirno, stabilno in udobno okolje, v katerem bodo lahko odraščali. Skupaj z organizacijo Upanje in domovi za otroke bomo zdaj lahko prostore, v katerih bivajo ti otroci, preobrazili v domove, v katerih se bodo resnično počutili domače. Da se lahko otrok razvija in odraste v zadovoljno osebo, mora odraščati v spodobnem, varnem in udobnem okolju, ki ga lahko imenuje dom,« pravi Alex Bratu, direktor JYSK-a v Romuniji.

Novi domovi za otroke

Pred 17 leti je v starih sirotišnicah, ustanovah, ki otrokom niso mogle ponuditi zaščite in ustrezne oskrbe, živelo 100.000 zapuščenih otrok. Danes je število bistveno nižje: v sirotišnicah živi samo še 7700 otrok. Pri zmanjšanju tega števila je pomembno vlogo odigrala organizacija Upanje in domovi za otroke.

Eden glavnih projektov NVO je zapiranje starih sirotišnic in gradnja domov za majhne skupine. Gre za družinske domove za največ 10–12 otrok, ki so precej bolj podobni temu, kar bi moral imeti vsak otrok.

Domovi so v povsem navadni soseski in so v celoti integrirani v skupnost, tako da lahko otroci navežejo tesna prijateljstva z otroki, ki ne živijo v ustanovi. Skupaj hodijo v šolo in živijo običajno življenje. Domovi imajo dvorišče in otroci so vključeni v gospodinjska opravila, enako kot bi bili v družini.